00 386(02) 252 21 82 >>> DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR Trubarjeva ul. 15 2000 Maribor, <<< dgn.maribor@guest.arnes.si

Šumenje v ušesih

Šumenje v ušesih ali tinitus je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Osebe s tinitusom ta zvok pogosto opišejo kot zvonjenje, šumenje, brenčanje, bučanje, sikanje, ščebetanje, pojavljanje pulzirajočih glasov in podobno. Ko zvok, ki ga oseba sliši, zazna tudi zdravnik, govorimo o objektivnem tinitusu, sicer tinitus označimo kot subjektiven. Šumenje v ušesih se lahko pojavih pri osebah z okvaro sluha, lahko pa so vzroki tudi druga bolezenska stanja. Pomembno je, da pri stalnem šumenju v ušesih obiščemo zdravnika, da preveri možne vzroke.

Pri pregledu podatkov, zbranih v bazi primarne ravni zunajbolnišnične zdravstvene statistike (ZUBSTAT), smo na Inštitutu za varovanje zdravja RS ugotovili, da je število vseh obravnav tinitusa v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2011 narastlo od 2808 do 3931. Večkrat so bile obravnavane ženske, vendar predvsem na račun razlike, ki se pojavi v starostni skupini nad 60 let. Med mladostniki, v starostni skupini 10 do 19 nismo opazili trenda naraščanja obravnav tinitusa in tudi med spoloma ni bilo bistvenih razlik (na primer 29 moških in 26 žensk v letu 2011). V ostalih starostnih skupinah število obravnav tinitusa kaže rahel trend naraščanja. Za starostno skupino od 20 do 29 let na primer velja, da je število obravnav od leta 2000 do 2011 narastlo od 89 na 127 pri moških in od 92 na128 pri ženskah. Statistični podatki obiskov v specialističnih ambulantah (ZUBSTAT) za isto obdobje kažejo, da je skupno število obravnav med 1740 in 2504. Opazen je rahel trend naraščanja obiskov v obdobju od leta 2000 do 2011. Število obravnav je bolj izrazito porastlo predvsem pri starostni skupini nad 50 let.

Vzrok za pojav tinitusa je je ponavadi prevzdraženost čutnic notranjega ušesa ali katerekoli strukture vzdolž slušne proge. Ko pride do »centralizacije šuma« motnje zmanjšamo z zvočno terapijo, s poslušanjem pomirjujoče glasbe ali zvokov iz narave, kot sta veter in šumenje vode. Te melodije omogočijo prekrivanje neprijetnega zvoka. V nekaterih primerih je priporočena tudi zdravstvena terapija, ki omogoča boljše razumevanje problema in učinkovitejše spopadanje s spremljajočimi težavami.

Tinitus je najbolj moteč v tihem okolju. Probleme predstavlja pri učenju, koncentraciji in pred spanjem. Pomembno je, da se osebe s tinitusom ne izpostavljajo prevelikemu hrupu, saj ta težave poveča. Predvsem mladim svetujemo, da so pri pojavu občasnega in kratkotrajnega šumenja v ušesih pozorni in se zaščitijo če opazijo, da pri ponovni izpostavljenosti tinitus traja vedno dlje. Na večjih prireditvah, kot so športni dogodki in koncerti ter pri obisku nočnih klubov, priporočamo občasno prekinitev izpostavljenosti z umikom v tiho okolje. Če to ni možno, svetujemo uporabo ušesnih čepkov.

Organizatorjem prireditev, pri katerih so mejne vrednosti hrupa začasno presežene, predlagamo, da zvok na prireditvah vsaj občasno zmanjšajo na nivo pod mejno vrednostjo, ozvočenje pa uredijo tako, da obiskovalcem onemogočijo neposreden stik z zvočniki. Obiskovalce prireditve, predvsem v zaprtih prostorih, naj z nivojem hrupa seznanijo in jim dajo na razpolago ušesne čepke.

Tinitus ali šumenje v ušesih – Pomembnejša priporočila

Izkušnjo šumenja v ušesih (tinitus) ima okoli 10 % prebivalstva.
Oba spola sta enako prizadeta. Čeprav je šumenje v ušesih pogostejše pri starejših osebah, se lahko pojavi pri kateri koli starosti, tudi v otroštvu. Šumenje v ušesih zaznavamo pogosto kot zvonjenje, žvižganje in brenčanje, opisi zvokov pa so lahko tudi bolj zapleteni.

Večinoma se tinitus pojavlja v blagi obliki.
Pri večini oseb pojav tinitusa predstavlja le začasno težavo, ki ji sledi izboljšanje v daljšem časovnem obdobju. Za manjše število oseb pa težava postane tako resna, da je potrebna strokovna pomoč.

Tinitus je pogostejši pri ljudeh z okvaro sluha.
Razširjenost tinitusa je večja pri ljudeh z okvaro sluha, vendar pa resnost tinitusa ni vedno popolnoma povezana s stopnjo izgube sluha. Možno je, da imajo osebe s tinitusom povsem normalen avdiogram.

Tinitus je lahko povezan z občutkom zamašenosti ušesa.
Tinitus in senzorična izguba sluha lahko, zaradi nejasnih razlogov, povzročita občutek zamašenosti ušes, kljub normalnemu tlaku srednjega ušesa in mobilnosti ušesnega bobniča. Otoskopija in če je na voljo lahko tudi timpanometrija izključita okvaro Evstahijeve cevi. Dekongestivi in antibiotiki redko pomagajo.

Trditev, da glede poteka tinitusa ni mogoče ukrepati, je lahko zelo škodljiva.
Negativne izjave niso le nekoristne, temveč usmerijo pozornost oseb na njihovo težavo in stisko še povečujejo. Pozitiven odnos je na splošno koristen. Pomembno je poudariti, da je tinitus v večini primerov blag, da se s časom zmanjšuje ali izgine in da tinitus ne predstavlja nevarnosti za izgubo sluha.

Bogatenje zvočnega okolja blaži ostrino tinitusa.
Mirna glasba, zvok ventilatorja ali šumenje vode prekrijejo zvok tinitusa. Zvoki iz narave so še posebej koristni pred spanjem.

Slušni pripomočki so koristni.
Napor pri poslušanju povzroči povečan odziv v centralnem živčnem sistemu. Povečana občutljivost pa lahko povzroči, da se tinitus pojavi ali poslabša, če je že prisoten. Popravek izgube sluha zmanjša odziv centralnega živčnega sistema kar zmanjša stopnjo resnosti tinitusa. Slušni pripomočki so koristni tudi, če je izguba sluha razmeroma blaga. Strokovnjaki priporočajo avdiometrijo pri posvetovanju zaradi tinitusa, kar pomaga pri odločitvi o uporabi slušnega aparata. Za vse osebe, ki omenjajo tinitus, se torej priporoča avdiološki pregled. Odločitev o tem, kdaj začeti z uporabo slušnega pripomočka in kakšen pripomoček uporabiti, je prepuščena posamezni osebi in avdiologu.

Bolezenske spremembe kot vzrok tinitusa so redke, a pazljivost ni odveč.
Tinitus je lahko tudi simptom bolezni, kot sta akustični nevrom in otoskleroza. Posebej moramo biti pozorni, če je tinitus enostranski oziroma če utripa.

Zdravila za tinitus ni.
Zdravila, ki se uporabljajo, lajšanjo spremljajoče simptom, kot so vrtoglavica, nespečnost, anksioznost ali depresija.

Pomoč osebam s tinitusom.
Svetujemo obisk osebnega zdravnika, ki ugotovi možne vzroke in pacienta po potrebi napoti na specialistični pregled. Priporočamo organiziranost in medsebojno pomoč oseb s tinitusom.

Povzeto po: Britansko združenje za tinitus http://www.tinnitus.org.uk/ (Dostop: 23. 3. 2018)

(Skupno 91 obiskov, današnjih obiskov 1)

Zgodovina

ZGODOVINA DRUŠTVA
Dobrodelništvo in samopomoč ter potrebe po druženju in komunikacije so bile tiste osnovne smernice, ki so jih sprejeli gluhi Maribora dalnjega 26. novembra 1933 na svojem ustanovnem sestanku. Dve leti prej so na ustanovnem sestanku Društva gluhonemih za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani spoznali, da je lahko društvo, kjer se med seboj brez težav sporazumevajo, vsem v veliko pomoč. Z nezadržno močjo so pričeli nuditi pomoč sebi in sebi enakim, so si niso znašli v različnih življenjskih situacijah. Predvsem pa so začeli za medsebojno kvalitetno sporazumevanje razvijati svoj jezik – znakovni jezik gluhih. Pisanih virov iz tega obdobja žal ni več, ostale so le posamezne fotografije.
Leta 1935 se v Velikem adresarju Maribora, Celja in Ptuja pojavi na strani 99 med dobrodelnimi in podpornimi društvi tudi Društvo gluhonemih za dravsko banovino s sedežem v Mariboru. Imelo je 45 članov, predsednik društva je bil Alojz Uršič. Pri Štajerski posojilnici Maribor so imeli odprt svoj račun št. 15.726-gluhonemi.
Po petih letih delovanja je mariborsko društvo priredilo masovno srečanje vseh gluhih takratne Kraljevine Jugoslavije. Delovanje društva je tako dobilo državno razsežnost. Iz tega obdobja žal niso ohranjeni pisni viri, le fotografija priča o tem dogodku.
Po pripovedovanju danes še živečih sorodnikov takratnih članov društva so gluhi Mariborčani v svoji
organizaciji pričeli izvajati delovno in denarno pomoč obolelim, ostarelim in osamljenim sočlanom. Prav tako so pričeli razvijati svojo govorico, da so se lahko sporazumevali. Še danes poznamo nekatere domače znake za besede, ki jih nihče v Sloveniji ne uporablja v takšnem pomenu, kot mi na Štajerskem.
Nemška okupacija je prepovedala delovanje vseh dotedanjih slovenskih organizacij, združenj in društev. Slovenski jezik se uradno ni smel več uporabljati. Toda, gluhi so med seboj še vedno ostajali v stiku. Potrebovali so komunikacijo. To je spoznal tudi okupator in jim 1942. leta prvi nemški govorni tečaj za slušno prizadete. Gluhi so ta tečaj izkoristili za vzdrževanje medsebojnih stikov za informiranje in za nudenje pomoči sočlanom.
Po koncu 2. svetovne vojne pa so se časi spremenili. Organizacija gluhih je postala aktivni del družbe, prevzemala je naloge, vezane na omogočanje enakih pogojev za življenje in delo ljudi z drugačnimi možnostmi in potrebami. Leto 1947 je bilo za našo organizacijo prelomno. Spomladi  je bila seja skupščine Društva gluhih Slovenije v Ljubljani, istega leta je bil ustanovljen tudi odbor Zveze gluhih Jugoslavije za Maribor. Na seji nas je obiskal predsednik takratnega glavnega odbora za Slovenijo Ciril Sitar.
Program dela se je razširil tudi na zagotavljanje pogojev za kvalitetno preživljanje prostega časa odraslih oseb z okvaro sluha. Stkala so se nova prijateljstva, pred člani in vodstvom Društva so bile velike naloge.
Potrebno je bilo zagotoviti prostore za tako veliko Društvo, ki je iz leta v leto raslo. Tako smo naprej koristili društvene prostore na Ruski cesti, nato na Gorkega ulici, kasneje na Obrežni ulici. Od leta 1990 pa imamo svoj sedež v Domu invalidskih društev Maribor, Trubarjeva ul. 15.
(Skupno 11 obiskov, današnjih obiskov 1)

DGNP Maribor

 

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je invalidska organizacija odraslih gluhih in naglušnih prebivalcev 41 občin in mest regije Podravja. Ustanovljeno je bilo 26. novembra 1933. Leta 1935 se v Velikem adresarju Maribora, Celja in Ptuja pojavi na strani 99 med dobrodelnimi in podpornimi društvi tudi Društvo gluhonemih za dravsko banovino s sedežem v Mariboru. Pri Štajerski posojilnici je društvo imelo takrat že odprt svoj račun št. 15.726 – gluhonemi.

Naše vodilo je: RAZUMETI IN BITI RAZUMLJEN! V Društvu uresničujemo potrebe svojih gluhih, naglušnih in gluhoslepih članov. Izvajamo posebne socialne programe in nudimo strokovno pomoč invalidom sluha, ki prebivajo na območju delovanja Društva in imajo posreden ali neposreden stik z gluhoto, naglušnostjo ali gluhoslepoto v vseh življenjskih situacijah ne glede na plačano članarino.Člani društva aktivno sodelujejo v številnih aktivnostih v okviru sekcij društva (družabništvo, kultura, informatika, računalništvo, izobraževanje, učenje slovenskega in znakovnega jezika gluhih, foto in video, dopisništvo, upokojenci, šport in rekreacija, sociala in medsebojna pomoč, pomoč ostarelim invalidom sluha na domu, mladinci, naglušni, ohranjevanje zdravja v lastni počitniški prikolici, tehnični pripomočki, učenje težje razumljivih besed in ročnih delavnic). Od leta 2000 izhaja 10x letno časopis Naš glas.

Društvo deluje kot invalidska organizacija in ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, ki smo ga leta 2001 dobili s sklepom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

društvo gluhih 100Vsa leta doslej, z izjemo obdobja nemške okupacije v 2. svetovni vojni, ko so bila ukinjena in prepovedana vsa slovenska društva, je naša organizacija aktivno delovala. Iz prvotne dobrodelnosti je danes nastalo invalidsko društvo, ki zagotavlja pogoje za zadovoljevanje naslednjih potreb svojih članov:

  • druženje s sebi enakimi (identifikacija s skupino, ki prinaša občutek varnosti, moči in pomembnosti)
  • potrebo po aktivnosti (članske aktivnosti na različnih interesnih področjih in povezovanje z okolico, kljub okvari sluha oz./in govora člani ustvarjajo pozitiven odnos do sebe in do družbe, dosegajo rezultate svojega delovanja, razvijajo samozavest in občutek potrebnosti)
  • potrebo po upravljanju (obvladovanje svojega okolja, razpolaganje s svojim delom in sodelovanje pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju kolektivnih odločitev v organizaciji)
  • potrebo po socialni in ekonomski enakosti (enakovrednost socialne identitete invalidov sluha in izenačitev možnosti za zadovoljevanje ekonomskih in socialnih potreb)
  • potrebo po specifični pomoči (kljub aktivnostim raznih družbenih mehanizmov javne in nevladne mreže ostajajo nekatere specifične potrebe invalidov sluha in govora s področij sociološkega, psihološkega, zdravstveno-rehabilitacijskega, kulturnega in izobraževalnega delovanja, ki jih uporabniki zaradi narave svoje okvare lahko zadovoljujejo le v svoji specifični invalidski organizaciji).

V Društvu GNP Maribor veljajo naslednja organizacijska načela:

  • prostovoljnost
  • interesna povezanost
  • zadostna invalidnost oz. okvara sluha
  • odprtost
  • vključenost v okolico
  • javnost delovanja
  • nepridobitnost

 

(Skupno 52 obiskov, današnjih obiskov 1)
Stran 57 od 57« Prva...102030...5354555657