Pravice gluhih oseb do tolmačenja določa Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 96, 14 .novembra 2002. Pravice po zakonu lahko uveljavljajo tudi gluhoslepe osebe ki, kot primarno sredstvo sporazumevanja, uporabljajo prilagojen slovenski znakovni jezik.

KAJ DOLOČA ZAKON?

Zakon določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik (v nadaljevanju: znakovni jezik) in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik pri enakopravnem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare sluha.

KAKO ZAKON OPREDELJUJE ZNAKOVNI JEZIK:

Znakovni jezik je jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb.

Znakovni jezik je vizualno – znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.

KDO JE GLUHA OSEBA PO ZAKONU?

Gluha oseba po tem zakonu je oseba, ki je povsem brez sluha oziroma oseba, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj jezik.

KATERE PRAVICE PRINAŠA ZAKONA:

• pravico uporabljati slovenski znakovni jezik kot jezik medsebojnega sporazumevanja
• pravico gluhe osebe, da je informirana v njej prilagojeni tehniki
• pravica do tolmačenja

KAKO DO PRAVICE?

Gluha oseba, ki želi pridobiti pravice po zakonu posreduje pristojnemu centru za socialno delo vlogo z osebnimi podatki (ime in priimek, datum rojstva, stalno bivališče, potrdilo o šolanju, če je dijak ali študent) in izvid avdiograma.

KDO ODLOČA O PRAVICAH PO ZAKONU?

O pravicah gluhih oseb odloča na prvi stopnji center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije. Strokovno komisijo sestavljajo trije člani in sicer: zdravnik ustrezne specialnosti, predstavnik Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik in predstavnik regijskega društva, ki ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Strokovna komisija povabi gluho osebo na razgovor in v primeru pozitivnega mnenja, izda center za socialno delo odločbo. Na podlagi odločbe prejme gluha oseba izkaznico in pripadajoče število vavčerjev.

V Sloveniji deluje sedem strokovnih komisij za naslednja območja: Ljubljana z okolico, Posavje, Celjsko in Velenjsko območje, Gorenjsko, Severno Primorsko in Koper, Dolenjsko, Štajersko ter Prekmurje.

KAKO GLUHE OSEBE UVELJAVLJAJO PRAVICE PO ZAKONU?

Pravico uporabljati znakovni jezik uresničuje gluha oseba z uveljavljanjem pravice do tolmača v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe in v vseh drugih življenjskih situacijah, v kateri bi ji gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.

IZKAZNICA

Izkaznica je identifikacijska kartica s katero gluha oseba dokazuje pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika.

Izkaznica se zamenja:

• če jo imetnik izgubi ali kako drugače ostane brez nje in je preklicana v Uradnem listu Republike Slovenije,
• če je hudo poškodovana,
• če je imetnik spremenil osebno ime ali
• so se spremenili drugi bistveni podatki iz izkaznice.

Zamenjave izkaznic izvajajo pristojni centri za socialno delo.

VAVČER

Vavčer je blanket opredeljen z vrednostjo. En vavčer je ena ura tolmačenja. Na vavčerju mora biti vpisana registrska številka izkaznice in registrska številka vavčerja. Vsak vavčer mora biti žigosan s strani pooblaščenega centra za socialno delo, v nasprotnem primeru je neveljaven.

KOLIKO VAVČERJEV PRIPADA GLUHI OSEBI PO ZAKONU?

• 30 letno
• 100 letno, če ima status dijaka ali študenta