Imeti stalno prisoten hrup v ušesih, pri čemer se spreminja jakost od komaj slišnega do neznosno glasnega zvoka, pomeni prikrajšanje za tišino in s tem izgubo počitka. Kroničen tinitus pa ne vpliva le na slab spanec, temveč vodi v vsesplošno utrujenost in slabo zbranost. Veliko ljudi, ki trpi za motnjo, konča v fizični in duševni osamitvi, ki včasih pripelje celo do depresije in obupa.
Majda Spindler, dr. med., specialistka otorinolaringologije z oddelka za otorinolaringologijo in kirurgijo glave Splošne bolnišnice Maribor že vrsto let pomaga ljudem, ki nočne tišine in miru ne jemljejo kot nekaj samoumevnega.
Beseda tinitus izhaja iz latinske besede tinnere in pomeni zvoniti. Gre za medicinsko poimenovanje zvoka, ki ga slišimo v enem ali obeh ušesih oziroma glavi in nima izvora v okolici. Obsega lahko zelo različne zvoke od čistih tonov do večplastnih zvokov, kot so šumenje, piskanje, brnenje ali razbijanje, zvok lahko oponaša celo veter, sikanje pare, žvižganje, petje ptic, oglašanje čričkov ipd.
Približno 17 odstotkov vsega prebivalstva ima izkušnje s tinitusom, 5 odstotkov pa jih ima resnejše, klinične težave, ki segajo od zmernega draženja do popolne nesposobnosti za normalno življenje, opisani so tudi samomori. Razlik glede pogostnosti tinitusa med ženskami in moškimi ni, tudi večjih geografskih razlik ni. Je pa v državah z višjim standardom in bolj razvitim zdravstvenim sistemom več takih, ki se oglasijo pri zdravniku zaradi tinitusa. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa še preobčutljivost za glasne zvoke iz okolja.
Tinitus ni bolezen, ampak bolezenski znak, ki ga lahko povzročijo različne bolezni in stanja. Nastane lahko zaradi obolenja ušes, predvsem pri kronični in akutni akustični travmi, pri izpostavljenosti hrupu, starostni naglušnosti, nenadni izgubi sluha, vnetjih, poškodbah, otosklerozi, Menierovi bolezni …
4. marec 2011 Dnevnik
