Avtor: DGNP MB | Sep 26, 2018 | Aktualno 1, Nasveti
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je sledila spremembi Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozil ter Listi tehničnih pripomočkov. Na spletni strani ZDGNS je odprla novo rubriko kot zavihek v gornji pasici z imenom »Vloga TP«, kamor lahko vstopate do vloge za izdajo potrdila o usposobljenosti uporabe tehničnega pripomočka in vanjo vpisujete podatke, predno jo natisnete.
Tu pa imate povezavo do te informacije: http://www.zveza-gns.si/novice/vloga-za-izdajo-potrdila-o-usposobljenosti-uporabe-tehnicnega-pripomocka-na-nasi-spletni-strani/
Avtor: DGNP MB | Sep 13, 2018 | Nasveti
Gluhi in naglušni so upravičeni do naslednjih tehničnih pripomočkov: elektronska varuška, svetlobni hišni zvonec z alarmom, videofon, FM-sistem ali FMsistem prilagojen za osebe s polževim vsadkom, indukcijska zanka za TV, zapestna ročna ura vibracijska, telefonski aparat z ojačevalnikom, svetlobni/zvočni indikator – budilka ali vibracijska ura budilka, baterije za polžev vsadek.
Gluhoslepi so upravičeni do naslednjih tehničnih pripomočkov: svetlobni hišni zvonec z alarmom, svetlobni/zvočni indikator – budilka ali vibracijska ura budilka, govoreča zapestna ura z vibratorjem, prenosna tipkovnica za gluhoslepe osebe, magnetna tabla z izbočenimi črkami, indikator svetlobe, prenosna elektronska lupa.
Gluhi/naglušni in gluhoslepi upravičenci lahko tudi izbirajo med enim od naslednjih tehničnih pripomočkov: – mobilni telefon, – tablični računalnik, – prenosni osebni računalnik.
Gluhoslepi so od 1. 1. 2016 dalje upravičeni tudi do naslednjih tehničnih pripomočkov: – programski vmesnik za uporabo osebnega računalnika za slepe, – nadgradnja programskega vmesnika za uporabo osebnega računalnika za slepe, – programski vmesnik za osebni računalnik za povečavo in branje, – nadgradnja programskega vmesnika za osebni računalnik za povečavo in branje.
Pravilnik ureja tudi upravičenost do prilagoditve vozila ali sofinanciranja nakupa novega prilagojenega vozila za gibalno ovirane invalide, ki lahko sami upravljajo samó prilagojeno vozilo (upravičenec do prilagoditve vozila – voznik) ali sami ne upravljajo vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstopanje in varno vožnjo (upravičenec do prilagoditve vozila – sopotnik).
Pri tehničnih pripomočkih za senzorne invalide in prilagoditvi oziroma nakupu vozila za gibalno ovirane invalide ne gre za podvajanje s pripomočki, ki jih invalidi lahko uveljavljajo kot upravičenost iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri zdravstveni zavarovalnici, npr. proteze udov, invalidski voziček, bela palica za slepe, slušni aparat za naglušne idr. (gluhi niso upravičeni do nobenega pripomočka iz tega naslova).
Vloga za tehnične pripomočke v pdf
Vlogo za tehnične pripomočke oddate na upravni enoti. Ob vlogi zahtevajte potrdilo!
Vso pomoč pri urejanju Vloge za komunikacijski dodatek vam nudimo v pisarni društva v času uradnih ur.
Uradne ure pisarna Maribor: pon 9-12, sreda 9-12, 16-18.
Uradne ure pisarna podružnica Ptuj: vsak tretji petek v mesecu 16-18.
Avtor: DGNP MB | Sep 11, 2018 | Nasveti
Pravica do komunikacijskega dodatka ali osebne asistence
Prvega januarja 2019 se začne izvajati zakon o osebni asistenci. Če želite uveljaviti pravico iz tega zakona, morate vlogo oddali že zdaj.
Obrazec lahko najdete na spletni strani resornega ministrstva.
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/osebna_asistenca/
Do komunikacijskega dodatka so upravičeni ljudje, starejši od 18 let, ki imajo vsaj 95 odstotno okvaro sluha po Fowlerju.
Pravico lahko uveljavijo gluhoslepi, ki imajo hkrati 50 odstotno izgubo sluha in eno izmed petih kategorij izgube vida.
Vlagatelji označite svojo kategorijo invalidnosti.
Obvezno morate priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti (odločba ZPIZ-a ali izvid ORL-a, kjer je razviden odstotek izgube sluha po Fowlerju).
Obkrožite tudi, katero pravico uveljavljate, torej denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki trenutno znaša 146,06 evrov mesečno, ali izberete pravico do 30 ur osebne asistence mesečno.
Če boste izbrali osebno asistenco in že prejemate denarni prejemek, morate navesti višino tega prejemka in podpisati izjavo, da boste polovico denarnega prejemka namenil za sofinanciranje osebne asistence.
V vlogi navedite tudi številko svojega transakcijskega računa, na katerega boste prejemali denarno nadomestilo.
Izpolnjeno vlogo oddajte na centru za socialno delo, kjer vam bodo izdali odločbo o pravici do osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali odločbo o pravici do denarnega nadomestila – komunikacijskega dodatka.
Denarna nadomestila bodo izplačevali po 1. januarju 2019.
Vlogo oddate na centru za socialno delo. Ob vlogi zahtevajte potrdilo.
Vso pomoč pri urejanju Vloge za komunikacijski dodatek vam nudimo v pisarni društva v času uradnih ur.
Uradne ure pisarna Maribor: pon 9-12, sreda 9-12, 16-18.
Uradne ure pisarna podružnica Ptuj: vsak tretji petek v mesecu 16-18.
Vloga za osebno asistenco v pdf
Vloga za komunikacijski dodatek v pdf
Vloga komunikacijski dodatek vložiti
Center za socialno delo Maribor
zagrebška cesta 72
2000 Maribor
3.nastropnje (na koncu gor) in vrata 335 soba
Delovni čas:
ponedeljek 08:00–15:00
torek 08:00–15:00
sreda 08:00–17:00
četrtek 08:00–15:00
petek 08:00–00:00
sobota Zaprto
nedelja Zaprto
Avtor: DGNP MB | Mar 29, 2018 | Nasveti
Znakovni jezik = govorica gluhih. Komunikacija ali sporazumevanje je izmenjava informacij. Če prikličemo v spomin komunikacijo v vsakdanjem življenju, hitro ugotovimo, da se ljudje sporazumevamo na različne načine in na različnih ravneh. Največ uporabljamo govorni jezik, toda prenašanje informacij je veliko več kot samo izgovarjanje besed – sestavljajo ga še mimika in drugi gibi telesa, tudi znaki in simboli.Mahanje z roko v znak pozdrava, preteče žuganje s kazalcem, palec, obrnjen navzgor, so samo nekateri primeri. Človek uporablja kretnje, znake, simbole, pomožne gibe rok in vsega telesa, da se izrazi bolje, natančneje. Ali bi komu lahko razložili, kako se zavežejo vezalke, in pri tem sedeli na rokah? Si predstavljate, da komu razložite, kaj so spiralne stopnice, pri tem pa imate roke v žepih? Ste že videli borzne posrednike, kako se sporazumevajo v prepolni dvorani?Te znane primere iz vsakdanjika sprejemamo kot nekaj normalnega. Toda ste kdaj videli osebi, ki se pogovarjata v znakovnem jeziku? Morda ste na televiziji videli tolmača za gluhe in naglušne osebe? So se vam nekateri znaki in gibi rok zdeli razumljivi, ste celo pomislili, da gre za nekakšno pantomimo? Znakovni jezik sicer ni pantomima, čeprav ji je v nekaterih pogledih podoben.
Predsodki
Znakovni jezik je jezik, sestavljen iz gibov rok in telesa, izrazov obraza, ročne abecede in znakov, ki ima lastno slovnico in sintakso. Strokovni krogi ga priznavajo kot enakovrednega govornemu jeziku, med ljudmi pa še vedno velja, da je znakovni jezik manjvreden govornemu in da ne zadošča za dobro komunikacijo. Takšno zmotno mnenje pogosto temelji na predsodkih.
Kretnja = beseda
Univerzalni znakovni jezik ne obstaja, saj se vsak znakovni jezik razlikuje od drugih, podobno kot so različni govorni jeziki. Slovenski znakovni jezik je jezik manjšine v Sloveniji in se razlikuje od knjižnega jezika tako, kot se med seboj razlikujejo svetovni jeziki: po besedišču, slovnici in pomenoslovju. V znakovnem jeziku predstavljajo kretnje to, kar so pri govornem izražanju besede.O zgodovini slovenskega znakovnega jezika vemo bolj malo, znano pa je, da so se v skupnem kulturnem prostoru šolali slovenski in avstrijski gluhi. Ker sta bila slovenski in nemški jezik že takrat kontaktna jezika, še zdaj pri obeh najdemo nekatere podobne kretnje.
Oblike znakovnega jezika
Kretnje so lahko naravne in so v številnih jezikih podobne in dogovorjene. Primer naravne kretnje za žensko je denimo prijem z roko za ušesno mečico, kar simbolizira nošenje uhana.
V Sloveniji obstajata dve obliki znakovnega jezika:
1. Slovenski znakovni jezik je znakovni jezik gluhih ali pogovorni jezik gluhih s povsem svojimi slovničnimi pravili, ki niso enaka pravilom slovenskega jezika.
2. Znakovno podprt slovenski jezik (Sign Supported Speech ali Signing Exact Slovene), je način komuniciranja, pri katerem znakovni jezik dopolnjujejo s kretnjami in gre torej za dobesedno prevajanje slovenskega jezika z besediščem slovenskega znakovnega jezika. Ta oblika je veliko v rabi v javnih situacijah (televizija, javni shodi in prireditve).
Sodni postopki
Drugi primer uporabe znakovnega jezika v javni rabi so sodni postopki. V Sloveniji delujeta dva sodno zaprisežena sodna tolmača za znakovni jezik. Po njunem pripovedovanju je prav v teh zadevah potrebna največja prilagoditev tolmača uporabniku, pri čemer igra pomembno vlogo izobrazba gluhe oseb.
Izobraževanje za gluhe
Izobraževanje je za gluhe, ki se zaradi komunikacijske oviranosti srečujejo s številnimi težavami pri zaposlovanju, še toliko pomembnejše. Strokovnjaki so ugotovili, da se otroci, ki so že od zgodnje mladosti izpostavljeni različnim jezikovnim sistemom, pri učenju govora veliko uspešnejši. V Sloveniji model dvojezičnega izobraževanja gluhih, pri katerem uporabljajo dva povsem samostojna jezikovna sistema, za zdaj poteka šele v projektni obliki.Vsi znakovni jeziki temeljijo na osnovnih prvinah, ki so:
– kretnje (znaki),
– mimika obraza,
– gestura zgornjega dela telesa (ameriški izraz za pantomimo),
– artikulacija in
– prstna abeceda. Znaki (kretnje) se v posameznih jezikih razlikujejo glede na izvor.
Simultana metoda
Vzporedno uporabo znakovnega jezika pri komuniciranju z učenci ali pri branju besedila v slovenskem knjižnem jeziku imenujejo simultana metoda (v surdopedagogiki je to metoda del totalne komunikacije). Ker kot načelo učenja upošteva slovenski knjižni jezik, torej ne moremo govoriti o sporazumevanju v slovenskem znakovnem jeziku, ki ga v večini uporabljajo slovenski gluhi. Simultano metodo v zadnjih desetih letih veliko uporabljajo v specializiranih ustanovah ter pri sporočanju informacij gluhim v javnosti (televizijske oddaje, javne prireditve). Toda ker številni člani gluhe skupnosti slovenščine ne obvladajo dovolj dobro, je sporočilnost takšnega sporazumevanja manjša. Zato bi morali težiti k zbornemu znakovnemu jeziku, ki bi se razlikoval od pogovornega znakovnega jezika, ugotavlja Bojana Globačnik iz vladnega urada za invalide in bolnike.
Pomanjkljiva standardizacija
Slabost slovenskega znakovnega jezika je predvsem pomanjkljiva standardizacija. Tako je njegovo področje zoženo predvsem na izpolnjevanje socialnih potreb, medtem ko ga veliko manj uporabljajo v procesu izobraževanja. K standardizaciji v Sloveniji veliko prispevajo televizijske oddaje gluhih, ki jih vodijo gluhi sami. Za razvitejše evropske države in ZDA velja, da so uporabniki znakovnega jezika vešči tudi pisnega koda v enem ali dveh glasovnih jezikih. Švedski sistem šolanja gluhih temelji na zgodnjem učenju jezika skozi dvojezično izobraževanje. Na potrebo po sistematičnem razvoju znakovnega jezika najglasneje opozarjajo na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani in v Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije. V sodelovanju z Ministrstvom RS za šolstvo, znanost in šport uvajajo znakovni jezik kot izbirni predmet pri izobraževanju gluhih. Na državni ravni so ustanovili Strokovni svet za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki pripravlja področne zakonodaje glede uveljavljanja znakovnega jezika, spremlja izobraževanje in usposabljanje tolmačev ter razvoj in uporabo znakovnega jezika v izobraževalnih programih in ustanovah.
Tili Kojić
