00 386(02) 252 21 82 >>> DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR Trubarjeva ul. 15 2000 Maribor, <<< dgn.maribor@guest.arnes.si
Prioriteta programa so otroci z okvarami sluha, ki se jih v Sloveniji letno rodi od 18 do 20

Objavljeno: 5. 7. 2016 ob 16:36
Ljubljana – MMC RTV SLO

Zenska vsadkom

Letos je minilo 20 let od prve vstavitve polževega vsadka na kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana in v Sloveniji nasploh. Prva dva posega so opravili leta 1996 pri odrasli osebi in pri otroku. Od marca 1996 do marca 2016 so vsadek, ki olajša težave s sluhom, vstavili 290 bolnikom, od tega lani 26.

Kohlearni oz. polžev vsadek ali kohlearni implant je naprava, ki posnema delovanje notranjega ušesa in prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka neposredno v slušni živec. Razvoj naprave sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Rehabilitacijski postopek po vsaditvi pripomore k prepoznavanju in razumevanju zvokov iz okolja in tudi govora, so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. S tem pripomočkom sicer ne morejo pomagati vsem gluhim – predpogoj je namreč ohranjeno delovanje slušnega živca in osrednjih slušnih poti. Poleg tega je pomembna tudi motiviranost posameznika in podpora družine, so pojasnili v UKC. Zato so pred operacijo potrebne številne preiskave in sodelovanje različnih strokovnjakov.

V UKC so leta 1992 ustanovili delovno skupino

V delovni skupini so bili strokovnjaki s področij avdiologije, nevrofiziologije, elektrotehnike, ušesne kirurgije, rentgenologije, logopedije, surdopedagogike, foniatrije in psihologije. Na podlagi preiskav in testiranj pri osmih gluhih osebah so izvedli različna preverjanja in upoštevali zdravstveno stanje posameznika, ter izbrali 32 let starega bolnika in 5-letnega dečka. Leta 1996 so jima opravili prvo vstavitev polževega vsadka. Dve tretjini vseh vstavitev so doslej opravili pri otrocih. Na kliniki načrtujejo, da bodo v prihodnje lahko opravili več kot 26 vstavitev polževega vsadka letno. Prioriteta programa so otroci z okvarami sluha, ki se jih v Sloveniji letno rodi od 18 do 20. Vsadke pa vstavljajo tudi odraslim in starejšim ljudem, ki zaradi različnih vzrokov izgubijo sluh. Predstojnica klinike Irena Hočevar Boltežar je ob obletnici poudarila, da so bili začetniki tega posega pomembni tudi z znanstveno-pedagoškega vidika, saj so poskrbeli »za kakovostne naslednike, ki bodo program peljali naprej, ga še nadgrajevali, saj je volja velika«. Ob tem je opozorila na omejene finančne možnosti, ki so ena glavnih ovir na poti do tega, da bi vstavili več vsadkov, so še zapisali v UKC.

»Življenje v svetu zvokov je izjemno lepo«

Podpredsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) Darja Pajk, ki je izgubila sluh pozneje in je tudi sama uporabnica polževega vsadka – vstavili so ji ga pred dvema letoma –, pravi, da se ji je življenje že pol leta po vstavitvi bistveno spremenilo: Spremenila sem se tudi jaz, saj sem znova začutila tla pod nogami in se končno spet nekako osvobodila občutka odvisnosti, ki se me je loteval pred implantacijo.« Življenje v svetu zvokov je izjemno lepo, poslušanje glasbe čudovito, še celo črički in škržati postanejo prijetni, ko jih po dolgem času spet zaslišiš, pravi Darja Pajk in dodaja: »Potrebno pa je zavedanje, da smo, čeprav imamo polžev vsadek, medicinsko gluhi, in če nam vsadek odpove, pogosto postanemo odvisni od branja in pisanja. Zato je nujno upoštevati urejanje dostopnosti tudi s pisnimi prilagoditvami v okolju.« Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je lani izdala tudi knjižico Ko slušni aparat ni več dovolj – Polžev vsadek, ki je nekakšen vodnik po postopku do pridobitve polževega vsadka in po njem. Uporabniki pa so združeni tudi v skupini Polžev vsadek – izkušnje na FB. »Vsem uporabnikom polževega vsadka seveda želim uspešno poslušanje, vsem tistim, ki jih je strah odločitve, pa pravim, kar pogumno!« še pravi Darja Pajk.