00 386(02) 252 21 82 >>> DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR Trubarjeva ul. 15 2000 Maribor, <<< dgn.maribor@guest.arnes.si

Predsednica društva – Ernestina Savski

Spoštovani člani in članice društva,

18. 7. 2018 na 4. izredni skupščini društva sem bila izvoljena za predsednico društva do leta 2020.

Zavedam se velike odgovornosti, ki je pred mano ob prevzemu funkcije.

Pred nami je veliko dogodkov; 85. obletnica društva (tiskovka, dan odprtih vrat, proslava), 8. mednarodni turnir v odbojki na mivki, Državno prvenstvo balinanje-ekipno v Mariboru, Mednarodni dan gluhih v Ljubljani, Praznik slovenskega znakovnega jezika in številne druge aktivnosti ob koncu leta; novoletno srečanje, dedek mraz, Liga prvakov futsal 2019 v Nemčiji.

Še naprej bomo pomagali vsem uporabnikom v vseh naših posebnih socialnih programih (svetovanje in pomoč ter družabništvo, informiranje, pomoč na domu, ohranjevanje zdravja, šport in rekreacija, kultura), ki so namenjeni gluhim, naglušnim, gluhoslepim in osebam s polžkovim vsadkom.

Potrebno se bo še naprej boriti za individualne pravice invalidov sluha in jim omogočiti enakopravno vključevanje v življenje in delo v družbi.

Zagotoviti moramo stabilno in večje sofinanciranje FIHO-a in občin, v javna dela vključiti brezposelne gluhe in naglušne člane.

Vse to prinaša veliko odgovornost in potrebo po sodelovanju vseh članov in zaposlenih društva.

Vemo, da so športniki naš največji ponos in dosegajo velike uspehe, tudi pri drugih aktivnostih smo zelo uspešni in smo lahko ponosni na svoje društvo in člane.

Zato, da bomo v društvu uspešno izvajali aktivnosti, pa še naprej potrebujemo vašo pomoč in aktivno podporo članov, sodelavcev in prostovoljcev.

Želim vas poslušati, se pogovarjati z vami, delati skupaj z vami in podpirati drug drugega.

Lep pozdrav,

Ernestina Savski, predsednica

 

 

Predstavitev


Ernestina Savski – predsednica društva

 


Andrej Trifunovič – namestnik predsednika

Milan Kotnik – strokovni delavec-sekretar
KAJ JE NAŠE VODILO?

Razumeti in biti razumljen.

Ni pomembno, kakšne tehnike in oblike  medsebojne komunikacije uporabljamo. Ali je to komunikacija v znakovnem jeziku gluhih, ali je to poslušanje s pomočjo slušnega aparata,  ali je to odčitavanje iz ustnic, ali je to branje pisane besede, ali je to govorica telesa,  prstov, dlani, lic, oči…

Pomembno je, da razumemo in smo razumljeni.

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je invalidska organizacija odraslih gluhih in naglušnih prebivalcev 41 občin in mest regije Podravja (Maribor, Benedikt, Cerkvenjak, Desternik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Cirkulane, Zavrč in Žetale). Ustanovljeno je bilo 26. novembra 1933. Leta 1935 se v Velikem adresarju Maribora, Celja in Ptuja pojavi na strani 99 med dobrodelnimi in podpornimi društvi tudi Društvo gluhonemih za dravsko banovino s sedežem v Mariboru. Pri Štajerski posojilnici je društvo imelo takrat že odprt svoj račun št. 15.726 – gluhonemi.

Vsa leta doslej, z izjemo obdobja nemške okupacije v 2. svetovni vojni, ko so bila ukinjena in prepovedana vsa slovenska društva, je naša organizacija aktivno delovala. Iz prvotne dobrodelnosti je danes nastalo invalidsko društvo, ki zagotavlja pogoje za zadovoljevanje naslednjih potreb svojih članov:

– druženje s sebi enakimi (identifikacija s skupino, ki prinaša občutek varnosti, moči in pomembnosti)

– potrebo po aktivnosti (članske aktivnosti na različnih interesnih področjih in povezovanje z okolico,  kljub  okvari sluha oz./in govora člani ustvarjajo pozitiven odnos do sebe in do družbe, dosegajo rezultate svojega delovanja, razvijajo samozavest in občutek potrebnosti)

– potrebo po upravljanju (obvladovanje svojega okolja, razpolaganje s svojim delom in sodelovanje pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju kolektivnih odločitev v organizaciji)

– potrebo po socialni in ekonomski enakosti (enakovrednost socialne identitete invalidov sluha in izenačitev možnosti za zadovoljevanje ekonomskih in socialnih potreb)

– potrebo po specifični pomoči (kljub aktivnostim raznih družbenih mehanizmov javne in nevladne  mreže ostajajo nekatere specifične potrebe invalidov sluha in govora s področij sociološkega, psihološkega, zdravstveno-rehabilitacijskega, kulturnega in izobraževalnega delovanja, ki jih uporabniki zaradi narave svoje okvare lahko zadovoljujejo le v svoji specifični invalidski organizaciji).

V Društvu GNP Maribor veljajo naslednja organizacijska načela:

– prostovoljnost

– interesna povezanost

– zadostna invalidnost oz. okvara sluha

– odprtost

– vključenost v okolico

– javnost delovanja

– nepridobitnost.

 

Zgodovina

ZGODOVINA DRUŠTVA
Dobrodelništvo in samopomoč ter potrebe po druženju in komunikacije so bile tiste osnovne smernice, ki so jih sprejeli gluhi Maribora dalnjega 26. novembra 1933 na svojem ustanovnem sestanku. Dve leti prej so na ustanovnem sestanku Društva gluhonemih za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani spoznali, da je lahko društvo, kjer se med seboj brez težav sporazumevajo, vsem v veliko pomoč. Z nezadržno močjo so pričeli nuditi pomoč sebi in sebi enakim, so si niso znašli v različnih življenjskih situacijah. Predvsem pa so začeli za medsebojno kvalitetno sporazumevanje razvijati svoj jezik – znakovni jezik gluhih. Pisanih virov iz tega obdobja žal ni več, ostale so le posamezne fotografije.
Leta 1935 se v Velikem adresarju Maribora, Celja in Ptuja pojavi na strani 99 med dobrodelnimi in podpornimi društvi tudi Društvo gluhonemih za dravsko banovino s sedežem v Mariboru. Imelo je 45 članov, predsednik društva je bil Alojz Uršič. Pri Štajerski posojilnici Maribor so imeli odprt svoj račun št. 15.726-gluhonemi.
Po petih letih delovanja je mariborsko društvo priredilo masovno srečanje vseh gluhih takratne Kraljevine Jugoslavije. Delovanje društva je tako dobilo državno razsežnost. Iz tega obdobja žal niso ohranjeni pisni viri, le fotografija priča o tem dogodku.
Po pripovedovanju danes še živečih sorodnikov takratnih članov društva so gluhi Mariborčani v svoji
organizaciji pričeli izvajati delovno in denarno pomoč obolelim, ostarelim in osamljenim sočlanom. Prav tako so pričeli razvijati svojo govorico, da so se lahko sporazumevali. Še danes poznamo nekatere domače znake za besede, ki jih nihče v Sloveniji ne uporablja v takšnem pomenu, kot mi na Štajerskem.
Nemška okupacija je prepovedala delovanje vseh dotedanjih slovenskih organizacij, združenj in društev. Slovenski jezik se uradno ni smel več uporabljati. Toda, gluhi so med seboj še vedno ostajali v stiku. Potrebovali so komunikacijo. To je spoznal tudi okupator in jim 1942. leta prvi nemški govorni tečaj za slušno prizadete. Gluhi so ta tečaj izkoristili za vzdrževanje medsebojnih stikov za informiranje in za nudenje pomoči sočlanom.
Po koncu 2. svetovne vojne pa so se časi spremenili. Organizacija gluhih je postala aktivni del družbe, prevzemala je naloge, vezane na omogočanje enakih pogojev za življenje in delo ljudi z drugačnimi možnostmi in potrebami. Leto 1947 je bilo za našo organizacijo prelomno. Spomladi  je bila seja skupščine Društva gluhih Slovenije v Ljubljani, istega leta je bil ustanovljen tudi odbor Zveze gluhih Jugoslavije za Maribor. Na seji nas je obiskal predsednik takratnega glavnega odbora za Slovenijo Ciril Sitar.
Program dela se je razširil tudi na zagotavljanje pogojev za kvalitetno preživljanje prostega časa odraslih oseb z okvaro sluha. Stkala so se nova prijateljstva, pred člani in vodstvom Društva so bile velike naloge.
Potrebno je bilo zagotoviti prostore za tako veliko Društvo, ki je iz leta v leto raslo. Tako smo naprej koristili društvene prostore na Ruski cesti, nato na Gorkega ulici, kasneje na Obrežni ulici. Od leta 1990 pa imamo svoj sedež v Domu invalidskih društev Maribor, Trubarjeva ul. 15.

DGNP Maribor

 

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je invalidska organizacija odraslih gluhih in naglušnih prebivalcev 41 občin in mest regije Podravja. Ustanovljeno je bilo 26. novembra 1933. Leta 1935 se v Velikem adresarju Maribora, Celja in Ptuja pojavi na strani 99 med dobrodelnimi in podpornimi društvi tudi Društvo gluhonemih za dravsko banovino s sedežem v Mariboru. Pri Štajerski posojilnici je društvo imelo takrat že odprt svoj račun št. 15.726 – gluhonemi.

Naše vodilo je: RAZUMETI IN BITI RAZUMLJEN! V Društvu uresničujemo potrebe svojih gluhih, naglušnih in gluhoslepih članov. Izvajamo posebne socialne programe in nudimo strokovno pomoč invalidom sluha, ki prebivajo na območju delovanja Društva in imajo posreden ali neposreden stik z gluhoto, naglušnostjo ali gluhoslepoto v vseh življenjskih situacijah ne glede na plačano članarino.Člani društva aktivno sodelujejo v številnih aktivnostih v okviru sekcij društva (družabništvo, kultura, informatika, računalništvo, izobraževanje, učenje slovenskega in znakovnega jezika gluhih, foto in video, dopisništvo, upokojenci, šport in rekreacija, sociala in medsebojna pomoč, pomoč ostarelim invalidom sluha na domu, mladinci, naglušni, ohranjevanje zdravja v lastni počitniški prikolici, tehnični pripomočki, učenje težje razumljivih besed in ročnih delavnic). Od leta 2000 izhaja 10x letno časopis Naš glas.

Društvo deluje kot invalidska organizacija in ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, ki smo ga leta 2001 dobili s sklepom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

društvo gluhih 100Vsa leta doslej, z izjemo obdobja nemške okupacije v 2. svetovni vojni, ko so bila ukinjena in prepovedana vsa slovenska društva, je naša organizacija aktivno delovala. Iz prvotne dobrodelnosti je danes nastalo invalidsko društvo, ki zagotavlja pogoje za zadovoljevanje naslednjih potreb svojih članov:

  • druženje s sebi enakimi (identifikacija s skupino, ki prinaša občutek varnosti, moči in pomembnosti)
  • potrebo po aktivnosti (članske aktivnosti na različnih interesnih področjih in povezovanje z okolico, kljub okvari sluha oz./in govora člani ustvarjajo pozitiven odnos do sebe in do družbe, dosegajo rezultate svojega delovanja, razvijajo samozavest in občutek potrebnosti)
  • potrebo po upravljanju (obvladovanje svojega okolja, razpolaganje s svojim delom in sodelovanje pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju kolektivnih odločitev v organizaciji)
  • potrebo po socialni in ekonomski enakosti (enakovrednost socialne identitete invalidov sluha in izenačitev možnosti za zadovoljevanje ekonomskih in socialnih potreb)
  • potrebo po specifični pomoči (kljub aktivnostim raznih družbenih mehanizmov javne in nevladne mreže ostajajo nekatere specifične potrebe invalidov sluha in govora s področij sociološkega, psihološkega, zdravstveno-rehabilitacijskega, kulturnega in izobraževalnega delovanja, ki jih uporabniki zaradi narave svoje okvare lahko zadovoljujejo le v svoji specifični invalidski organizaciji).

V Društvu GNP Maribor veljajo naslednja organizacijska načela:

  • prostovoljnost
  • interesna povezanost
  • zadostna invalidnost oz. okvara sluha
  • odprtost
  • vključenost v okolico
  • javnost delovanja
  • nepridobitnost